Mamica se nikoli ne pokvari
15 julija, 2019Koliščarski dan 2019
20 julija, 2019
Prvi julijski vikend je Društvo Fran Govekar Ig organiziralo dvodnevno strokovno ekskurzijo – tokrat smo se podali do prazgodovinskih kolišč v bližini Gardskega jezera in se mdr. udeležili odprtja prenovljene koliščarske razstave ob Ledrskem jezeru ter se udeležili mednarodne regate deblakov.
Od 111 kolišč vpisanih na Unescov seznam svetovne dediščine, je italijanski delež 19 prazgodovinskih kolišč, vsa se nahajajo v severni Italiji, ob alpskih jezerih. Mi smo obiskali dve najdišči, Fiavé – Lago Carera in Molino di Ledro. V Fiavéju, ki leži 20 km severno in 600 m više od Gardskega jezera, smo najprej obiskali Koliščarski muzej Fiavé (Museo Palafitte Fiavé), ki smo si ga ogledali pod strokovnim vodstvom arheologa dr. Paola Bellintanija. V muzeju je predstavljena zgodovina raziskovanja kolišč, okolja ter načini arheoloških in konservatorskih posegov. Zgornje nadstropje je posvečeno predstavitvi vsakodnevnega življenja na kolišču, od makete kolišča, številnih originalnih predmetov (med njimi so zlasti zanimivi ohranjeni leseni predmeti) ter dejavnosti (tkanje, kuhanje, lončarstvo, kmetijstvo …). Zanimala nas je tudi muzejska postavitev, pri njej so poleg arheologov sodelovali tudi oblikovalci in arhitekti. Narejena je tako, da zadovolji tako šolske skupine kot strokovno javnost.
V bližini Fiavéja je za obiskovalce urejena pot za ogled arheološkega najdišča, nekdaj jezera Carera, ki je danes šotišče. Po urejenih poteh smo si od blizu ogledali nekaj ostankov kolov koliščarskih kolib, ki še danes vztrajajo v jezerskem dnu. Rastje tu nam je bilo kar domače, saj naravno okolje spominja na naše Ljubljansko barje.
Zvečer smo se udeležili odprtja prenovljenega razstavišča Koliščarskega muzeja Ledrskega jezera (Museo delle Palafitte del Lago di Ledro). Del muzeja so rekonstruirane koliščarske kolibe, katere smo si vsi z zanimanjem ogledali in fotografirali. Koncept je torej podoben tistemu zastavljenemu na Igu, le da sta tu razstavišče in rekonstruirane hiše na enem mestu.
Naslednji dan je bil dan za mednarodno regato deblakov, ki jo vsako leto gosti ena od držav z vpisanimi prazgodovinskimi kolišči. Letos se je veslalo po slikovitem Ledrskem jezeru, v katerem so čisto ob obali še vidni ostanki koliščarskih kolov, zelo priljubljeno je tudi med kopalci. Naša skupina je sodelovala kar v dveh slovenskih ekipah, samostojni ekipi Bobri, dve veslačici pa sta se pridružili ekipi Skupine Stik, Projekt Navis. Vsaka ekipa je veslala dvakrat, enkrat v večjem deblaku, drugič v manjšem, štel je skupni čas. Sodelovalo je osem ekip iz petih držav, na koncu je zmagala avstrijska ekipa, slovenski ekipi sta pristali tik pod vrhom – Projekt Navis na drugem, naši Bobri pa na tretjem mestu. Po regati smo si privoščili še nekaj zamahov po prijetno toplem alpskem jezeru, preden nas je poletna nevihta 'pregnala' na kosilo. Popoldne so v muzeju ob Ledrskem jezeru pripravili posebne tekmovalne igre – koliščarijado – namenjeno predvsem družinam. Pomerili so se kdo bo prej zakuril ogenj, izdelal glineno posodico in podobne igre navdahnjene s koliščarsko ero.
Na ekskurziji smo si razširili naša koliščarska obzorja in se že veselimo naslednje. Ob tem se zahvaljujemo vsem udeležencem in tistim, ki so finančno ali drugače podprli našo pot.