Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pripravili predstavitev duhovnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Frana Saleškega Finžgarja, za katerega lahko rečemo, da je bil naš sosed. Več let je namreč služboval v Želimljem, kjer je napisal tudi znani roman Pod svobodnim soncem.
Rodil se je v Doslovčah na Gorenjskem, 9. februarja 1871, v revni kajžarski družini. Že v nižjih razredih je pritegnil učiteljevo in župnikovo pozornost, ki sta prepričala očeta, da ga je poslal v Radovljico v 3. razred osnovne šole. Tam se je tudi naučil nemškega jezika. Bil je odličnjak, čeprav je večino svojega časa prebil na paši. Od leta 1882 do 1891 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Zaradi posmehovanja drugih otrok je tam preživljal notranjo krizo. Krize so se potem v njegovem življenju nekajkrat ponovile. Prvi razred je moral ponavljati, vendar je začetne težave uspešno premagal in leta 1891 z odliko maturiral. Šolanje je nadaljeval v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Posvečen je bil leta 1894. Kot duhovnik je služboval v Bohinju, na Jesenicah, V Kočevju, v Idriji, v Sori pri Medvodah, leta 1902 pa je prišel v Želimlje.
Izobraževanje ima v Želimljem dolgo tradicijo, saj je bila prva šola ustanovljena že leta 1851. Pouk je potekal v župnišču. Fran Saleški Finžgar je bil glavni pobudnik za gradnjo šole in ob otvoritvi leta 1903 je bila to edina šola na območju današnje občine Škofljica. Ta del svojega življenja je podrobno popisal v delu Leta mojega popotovanja. Leta 1918 je odšel na svoje zadnje službeno mesto v Trnov v Ljubljani, kjer je spoznal arhitekta Jožeta Plečnika, s katerim sta postala prijatelja. Tam je bil leta 1936 upokojen, a je še vedno zelo aktivno delal kot duhovnik in pisatelj. Zagovarjal je povezovanje vseh Slovencev med drugo svetovno vojno in odpor proti okupatorjem. Poleti 1944 je praznoval kot zlatomašnik. Za tem je komaj preživel v bombardiranju, ki je močno poškodovalo njegovo hišo. Do smrti je živel v Ljubljani, v hiši na Koleziji, ki jo je načrtoval arhitekta Jožeta Plečnika. Bil je urednik Mladike in med prvimi rednimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od 1941 tudi častni meščan Ljubljane. Umrl je 2. junija 1962 v Ljubljani.
Posnetek predavanja, ki ga je pripravila Marjeta Žebovec si lahko ogledate na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=PUcUVKAMTK4.