Koncert božičnih pesmi na Dobravici

Božič je danes zagotovo najbolj priljubljen praznik, katerega praznovanje se je od začetkov do danes zelo spremenilo. V krščanskem svetu pa Božič velja za drugi najpomembnejši praznik, takoj za Veliko nočjo. Takšen je bil uvod v koncert božičnih pesmi, ki ga je Moški pevski zbor Ig pripravil v cerkvi sv. Gregorja na Dobravici. Zapeli so deset božičnih pesmi. Vmes pa so posamezni pevci prebrali vezni tekst, ki je govoril o začetkih praznovanja Božiča in njegove umestitve v cerkveno leto. Izvor besede božič je staroslovenski in izhaja iz besedne osnove bog in končnice -ič, pomeni pa mali bog. Ker beseda izhaja izpred časov pojava krščanstva, na začetku ni bil mišljen novorojeni Odrešenik, ampak se beseda nanaša na Svarožina, sina Svaroga, ki naj bi se vsako leto ob zimskem solsticiju ponovno rodil. Pozneje so to misijonarji prenesli na Jezusa kot otroka in sčasoma se je s to besedo začel označevati tudi praznik. Natančen dan Jezusovega rojstva ni poznan. V 3. stoletju so nekateri domnevali, da se je Jezus rodil na spomlad, to je aprila ali maja. Datum 25.december naj bi po mnenju nekaterih izbral papež Julij I., kot odgovor na pogansko praznovanje >>rojstnega dne ne-zmaganega sonca<<, se pravi poganskega praznovanja rojstva sonca. Tudi samo Sveto pismo Jezusa označuje kot 'sonce pravice' in 'prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka'. Seveda pa izbira datuma ni nič kaj čudna, saj takrat nastopi čas zimskega solsticija, ko se začne dan daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim. Na samem začetku krščanstva niso praznovali Božiča, vsaj ne na način, kot ga poznamo danes. Cerkev, ki je doživljala vzpon, si je prizadevala odtegniti pozornost kristjanov stran od starih poganskih praznovanj in je svoj lasten cikel praznovanj prilagodila ritmu, ki je bil vzpostavljen že od prastarih časov. Božič so dolgo praznovali le v cerkvah in samostanih, družinski praznik pa je postal šele v času protireformacije v 16.in 17.stoletju. Božično praznovanje poleg jaslic zaznamujejo še adventni venec, božično drevo, polnočnica in seveda božične pesmi. Ta večer smo jih slišali kar nekaj, seveda ni manjkala Sveta noč, ki se je v dvesto letih od svojega nastanka razširila po vsem svetu. Na koncertu je bila to zaključna pesem, ko so pevcem pritegnili tudi poslušalci. Dobravčani so se zopet izkazali, saj so nas lepo pogostili. Tončka Jeraj