Sem Sophie, stara 12 let, in lani me je Koliščarski dan tako navdušil, da sem želela letos iti na tabor, da bi imela več dni skupaj čas za vse tiste zanimive delavnice.

Super pustolovščina je bila, da smo spali na travniku v šotorih, hodili bosi in zvečer dolgo časa sedeli ob tabornem ognju in kaj pekli.

Čez dan so k nam prihajali različni strokovnjaki, ki so nam predstavljali teme, povezane s koliščarji. Meni je bilo zelo všeč na čisto prvi delavnici, kjer so nam predstavili življenje čebeljih družin. Videli smo celo matico in različno dodelano satje. Še boljše pa je bilo v arheološkem raziskovalnem centru, kjer smo lahko gledali skozi mikroskop in opravljali pravo delo arheobotanika.

Enkrat smo imeli zabaven lov na zaklad, igro Lov na belega bobra. Naša ekipa ni zmagala, smo pa bili edini, ki smo našli vsa tri sporočila.

Zapomnila pa si bom tudi, kako je bilo loviti ribe. Ulovili smo 4 velike ribe, tudi 70cm dolgega krapa in celo smuča in še dve manjši redki ribi. Nekatere ribe smo tudi 5-10 minut dolgo vlekli na kopno. Za krape veš, kje so, ker spuščajo mehurčke. Več kot je mehurčkov, večja je riba. Največjo ribo je ujela najmanjša punca med nami."

Sophie Rose Tomšič

Koliščarskega tabora sem se zelo veselila, od kar se je zaključil, sem prepričana, da naslednje leto spet pridem. Najbolj mi je ostalo v spominu druženje z dr. Veluščkom, ki nam je povedal, da je z njegovo ekipo izkopal najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Zelo mi je bilo všeč tudi, ko je prišel k nam ribič. Ujela sem največjo ribo do zdaj, ki je merila skoraj pol metra. Ko jo je ribič hotel sneti s trnka, ga je pošteno oklofutala po nogah. Posebno doživetje je bilo tudi spanje v šotoru, saj sem v šotoru spala prvič. Super je bilo. Zelo so bile dobre tudi večerje, saj smo na ognju pekli hrenovke, drugi dan pa tudi koruzo. Na taboru sem dobila tudi vlogo Zlate Perunike in jo z mojim bratcem Markom, ki je bil Oprezni srnjak odigrala na meni zelo ljubem dogodku Koliščarskem dnevu. Vse kar se je dogajalo na taboru mi je bilo tako všeč, da mi bo za vedno ostalo v spominu.

Koliščarka Kaja