Letni koncert MPZ 2018
1 aprila, 2018Koliščarski tabor 2018
1 septembra, 2018
Prazgodovinskih kolišč okoli Alp sedaj poznamo že več kot tisoč. Vedno nova se odkrivajo na obalah jezer in mokriščih, zlasti ob gradbenih in kmetijskih delih. Raziskujejo se pa tudi jezerski sedimenti v katerih skupine potapljačev dokumentirajo ostaline preteklih človeških aktivnosti. V Avstriji so predlansko leto pričeli z intenzivnimi podvodnimi raziskovanji jezer zgornje Avstrije, kamor je društvo Fran Govekar nedavno organiziralo strokovno ekskurzijo.
Odprava je bila ena izmed akcij širšega prizadevanja društva, s katerim želi povezati akterje v skupnostih s poznanimi kolišči v Sloveniji in okoli Alp. V vasi Attersee nas je sprejel upravljavec zgornje avstrijskih kolišč dr. Henrik Pohl (Kuratorium Pfahlbauten), ki hkrati vodi podvodne arheološke raziskave. Predstavil nam je kolišča, raziskave in posebnosti prazgodovinskega življenja v današnji zgornji Avstriji. Vodil nas je po enem izmed treh paviljonih, ki stojijo ob jezerskem bregu in nagovarjano mimoidoče. V več funkcijskem paviljonu smo imeli tudi delavnico in sprehod po vrtu, kjer rastejo rastline, katere so prebivalci kolišč uporabljali. Skupnost Attersee ima od lanskega leta tudi svoje arheološko društvo, ki nas je pogostilo z okusno enolončnico izdelano le iz prej omenjenih rastlin. Predstavili so nam svoje delovanje in razstavo. Za zaključek smo si ogledali avstrijski muzej kolišč v Mondsee.
Del ekskurzije smo namenili obisku kulturne krajine Hallstat - Dachstein, ki sodi med bolj obiskane Svetovne dediščine. Kljub številčnemu obisku idilične vasice Hallstatt nas je presenetil tamkajšnji muzej pridobivanja soli, v katerem smo bili edini gostje pretežen del našega obiska. Hallstatt je znan po izjemno dobri ohranjenosti najdb iz rudnikov soli. Propad organskih ostalin je tu preprečila sol kot je enako nalogo na koliščih opravila voda. Redko kdo tudi ve, da sol kopljejo najdlje prav v Hallstattu, in sicer že sedem tisoč let.
Obiskali smo tudi center vodilnega predstavnika dunajske secesije Gustava Klimta, ki je preživel sedemnajst let ob Attersekem jezeru. Predstavljena so bila njegova dela in kontekst v katerem je umetnik ustvarjal.
Za konec prispevka lahko z veseljem napovemo nove mednarodne udeležence na Koliščarskem dnevu, med katerimi bo gotovo tudi arheološko društvo iz Attersee. Pridružili se bodo kolegom iz Koroške in Italije.