Govekarjev večer Sonce v megli
6 oktobra, 2023Govekarjev večer ob občinskem prazniku
7 marca, 2024
Na Govekarjevem večeru, ki smo mu dali naslov Moja Rezija, smo skozi glasbo, poezijo in petje odkrivali skrivnosti rezijanske dežele.
Zaradi izoliranosti rezijanskega narečja od ostalega slovenskega govornega območja, ki je posledica naravne lege ter državne meje med Italijo in Slovenijo, se rezijanska fonetika bistveno razlikuje od ostalih slovenskih narečij.
Prisluhnili smo rezijanski ustvarjalki Silvani Paletti.
Pesnica, pripovedovalka in ljudska pevka iz Rezije je neutrudna kulturna delavka in hkrati pričevalka življenja v odmaknjeni dolini na italijanski strani Kanina. Njene pesmi so živ odmev tradicionalnega načina življenja, ki je zaradi izseljevanja in zahtev sodobnega časa že bolj ali manj izginulo, a spomin nanj ostaja živ tudi z njeno pomočjo. Silvana Paletti piše v domačem narečju - rezijanščini, pred nekaj dnevi pa je za življenjski pesniški opus ter za ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika prejela zlatnik poezije.
Rezijanske pesmi so zapele članice skupine Za srce mo, ki ga vodi Zvonka Simčič. Zvonka Simčič je ustanoviteljica Zavoda CCC, njegova gonilna in ustvarjalna sila. V sodobnih umetniških praksah ustvarja na področju vizualne umetnosti in performansa.
V Ižanski knjižnici in na stopnišču razstavlja slikarka Minka Žagar. Slike so na ogled še do konca oktobra.
Minka (Marija) Žagar iz Iške vasi je imela v službi opravka predvsem s številkami, umetnost je nikoli ni zanimala. A ko se je po upokojitvi leta 2009 udeležila slikarskega tečaja, je našla dejavnost, ki jo je prevzela. Od takrat veliko slika, po mnenju mentorjev pa tudi kolegov slikarjev je nadarjena za ustvarjanje. Kot pravi, najprej doma opravi delo v hiši ali na vrtu, šele nato se loti slikanja. Pri tem ima rada mir, zato redko slika v naravi, kjer jo lahko mimogrede kaj zmoti. Rada pa je v družbi drugih slikarjev, saj je članica kar dveh likovnih sekcij, in sicer likovne skupine Društva Frana Govekarja na Igu ter Likovnega društva 2002 v Škofljici.
Preizkusila je različne tehnike: od akrila, olja do akvarela, ki ji je trenutno najljubši, prizna pa, da jo »malo vleče« k abstraktnemu slikarstvu. S svojim delom ni zlahka zadovoljna, vedno išče novo znanje in pogosto se zgodi, da se naknadno loti popravljanja stare slike, ki se ji ne zdi dovolj dobra.
Božena Števančec