Predstava “Rdeča kapica”
5 oktobra, 2016Koliščarski dan 2017
28 avgusta, 2017
V soboto, 17. junija, smo se, 13 nas je bilo, podali na dvodnevno pot s hipodroma v Vrbljenu. Najprej smo šli na Krim, kjer smo se pocrkljali s kavico. Potem smo se spustili do Iškega vintgarja prečkali Iško in se začeli vzpenjati proti Sivim dolinam. Nadaljevali smo po zgornjem robu Kozlovih sten do Petelinovih dolin, kjer smo si privoščili malico. Čakalo na je mogočno pogorje Mokrca.
Na najvišjem vrhu 1059m visoko smo se razgledali, potem pa se spustili do gozdarske hiše. Nadaljevali smo po trasi nekdanje žičnice za spravilo lesa, ki so jo pred več kot sto leti uporabljali Auerspergi, lastniki mokrških gozdov. Še nekaj gmajne in že smo bili pri Domu na Kureščku, kjer smo zaključili sobotni del pohoda. Čakala nas je dobra večerja. Po večerji pa smo se kar kmalu spravili k počitku. Zjutraj so nas postregli z zajtrkom. Začel se je spust v dolino. Šli smo do Visokega, Rogatca nad Želimljami in nadaljevali do Želimlja. V Trafo baru smo pomalicali, se povzpeli do Klade in se spustili do Sarskega, kjer smo se pri Krnčevih ustavili na medici. Pa ni ostalo samo pri medici, naša občasna sopohodnica Minka nam je pripravila še eno malico. Mimo Kremenice smo se spustili na Barje. Po Barju smo hodili do Maha, od tam pa do bencinske črpalke, od koder smo po kolovoznih poteh med njivami prišli do Bresta. Pri gostilni Mars smo se podprli in se usmerili na našo znamenitost Koščevo učno pot in nadaljevali mimo barjanskih oken do Podkraja. Po gozdni poti smo se spet dvignili za 170 višinskih metrov do kamionske poti, ki vodi nad hipodrom v Vrbljenu, kamor smo se nazadnje spustili. Naš cilj je bil hipodrom, kjer je bilo srečanje harmonikarjev. Sprejela nas je prijetna domača glasba in aplavz poslušalcev.
V imenu pohodnikov in Društva Fran Govekar Ig se za vodenje zahvaljujemo Janku Purkatu, ki je poskrbel za pravo smer, pa tudi za dobro vzdušje. Se že veselimo pohoda prihodnje leto.