Prvič smo na Igu gostili pisatelja Ivana Sivec, ki je najbolj plodovit pisatelj, saj je napisal 172 knjig. Že poldrugo desetletje je vedno med prvimi tremi najbolj branimi slovenskimi pisatelji. Natisnjenih je bilo več kot 370.000 izvodov Sivčevih knjig. Štirinajst knjig je bilo ponatisnjenih, več dramatiziranih, več kot 100 izdanih v elektronski obliki, dobrih 50 v slušni, nekaj tudi v brajlici. Vsako leto si bralci v slovenskih knjižnicah izposodijo več kot 40.000 njegovih knjig. Nekaj knjig je prevedenih tudi v nemščino in angleščino. Dobil je več nagrad, najvišjo leta 2019 in sicer red za zasluge za narod. V obrazložitvi je zapisano, da je visoko odlikovanje prejel za »izjemno obsežen, raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest«. Po njegovih romanih so bili posneti celovečerni film in televizijske nadaljevanke.
Rodil se je v Mostah pri Komendi, sedaj pa živi v Mengšu. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral na slovenistiko, pridobil pa je tudi naziv magister etnoloških znanosti. Zaposlen je bil na RTV Slovenija, najdlje kot novinar oz. urednik. Od leta 1987 je član Društva slovenskih pisateljev.
Knjige Ivana Sivca odpirajo pogled na različna obdobja slovenske zgodovine, npr. obdobje Karantanije, čas Rimljanov, Celjskih grofov, kneginjo Emo. Sogovornik se je strinjal, da premalo vemo o naši bogati zgodovine in smo nanjo premalo ponosni. Kar nekaj svojih zgodb je postavili tudi v gradove. V zbirki Slovenski narodni buditelji je izšla knjiga o primorskem duhovniku Ščeku, druga pa o duhovniku Valentinu Staniču.
Knjige so pisane berljivo, lahkotno, zanimivo, ne manjka ljubezenska zgodba. Predstavljajo tudi znane osebe ali dogodke, o katerih Slovenci premalo vemo npr. o Jakobu Aljažu, ali Francetu Prešernu, Josipu Jurčiču, Simonu Gregorčiču, Jožetu Plečniku, pa tudi glasbenikih kot sta Avsenik in Slak. Napisal je tudi knjigo z najbolj znanimi narodnozabavnimi skladbami in osvetlil ta izjemni doprinos slovenskih glasbenikov h svetovni glasbi.
Ivan Sivec je napisal tudi 3000 besedil za narodnozabavne ansamble.
Ravno zaradi teh skladb so bili naši glasbeni gostje iz Glasbene šole Bučar. Gre za zasebno glasbeno šolo, z več kot desetletno tradicijo, ki deluje na območju Ljubljane, njene širše okolice ter na Primorskem. Tako je Glasbena šola Bučar zelo aktivno prisotna tudi na območju Iga, kjer poučujejo diatonično harmoniko, kitaro in klavir. Njihovi učenci z veseljem preigravajo skladbe z globokimi sporočili, zato so tista, katerih avtor besedil je gospod Ivan Sivec, pogosto v repertoarju. Zaigrali so nam Ana Trtnik, Lenart Končan ter mentorja Aljaž Iskra in Simon Bučar.
Svoje slike je na ogled postavila naša nova članica Zvezdana Sabotič, ki se je na kratko predstavila. Ogledali pa smo si tudi slike, ki so nastale na Koliščarskem dnevu. Slikali so: Vlasta Krapež. Zdenka Vinšek, Zvezdana Sabotič, Milan Šubic.
Bil je res nepozaben večer.
.
